Kaj je to sreča?
Sreča je nejasen pojem. Različnim ljudem pomeni različne stvari.
Ali lahko srečo kupimo?
Se je lahko naučimo?
Se lahko sprogramiramo za srečo?
Kje neki jo lahko najdemo?
Ste se kdaj vprašali zakaj nas nekatere preproste stvari osrečujejo, druge pa ne?
Obstajata dve vrsti sreče: kratkoročna in dolgoročna.
Kratkoročna sreča pomeni stvari, ob katerih se dobro počutite.
Dolgoročna sreča pa ni nujno povezana z občutkom vznesenosti. Gre bolj za zadovoljstvo z lastnim življenjem in njegovim potekom. Idealno je, da dosežemo obe skupaj.
Če se sedaj dobro počutite in imate občutek dolgoročnega zadovoljstva, je to dobro. Če pa imate samo kratkoročni občutek, vas to lahko hitro pripelje do zasvojenosti.
Sreča je resnično velik dar, za katerega si prizadevamo v življenju.
Ali se lahko priučimo kako biti srečni?
Srečo si do neke mere lahko priučimo. Lahko se naučimo biti srečni. Eden od načinov je, da se pred spanjem spomnite vseh lepih stvari, ki so se vam zgodile preko dneva. Lahko da se boste zbudili drugače razpoloženi.
Osrečujejo nas majhne stvari.
Kako jo lahko okrepimo oz. vzdržujemo?
- Da imamo pristop odprtega uma k temi; čudenje ob odkrivanju, kot ga imajo otroci,
- opravljanje ljubiteljskih dejavnosti – hobijev, v katerih uživamo,
- s profesionalno ustvarjalnostjo pri opravljanju svojega dela.
Vožnja z avtom v službo ob poslušanju glasbe, ki nas veseli, ustvarjanje, kadar se lotimo novega izziva ali se ukvarjamo z novimi hobiji … Vse to spodbuja naše centre ugodja v možganih.
Kako vpliva hrana na občutek sreče?
Tudi izbira živil lahko vpliva na naše razpoloženje. Če smo lačni, se bomo po dobrem obroku pomirili in se bomo na splošno počutili bolje.
Raziskave so pokazale pozitiven vpliv na razpoloženje, če je hrana bogata z ogljikovimi hidrati in maščobami, ker vzpodbuja tvorjenje serotonina – hormona sreče in blažijo posledice stresa. Problem pa nastane, ker se z rednim uživanjem sladke in mastne hrane telo na to prilagodi in potrebuje vse več sladke in mastne hrane, da bi izzvali občutek enakega zadovoljstva.
Poleg tega ima hrana močan psihološki vpliv, saj v nas prebudi spomine iz otroštva. Že ko zavohamo to hrano, lahko postanemo srečni. Pri hrani gre za užitek. Pa tudi družba s katero jemo vpliva na razpoloženje.
Kako vpliva gibanje na srečo?
Srečo si lahko tudi pritelovadimo. Redna gibalna aktivnost nas osrečuje: pa naj gre za zabijanje žoge v mrežo, tek ali ples. Pri gibalni aktivnosti se sproščajo endorfini oziroma endokanaboidi. Le ti nastajajo v možganih in se pritrdijo na različne receptorje. Stimulacija teh receptorjev povzroči občutek vznesenosti. Z redno gibalno aktivnostjo lahko dosežemo zelo prijetno razpoloženje, pogoj je le, da jo izvajamo vsaj 2 do 3 krat tedensko.
In še …
Na osebni ravni vpliva na posameznikovo raven sreče naše okolje (ocenjujejo nekje 10%), naše dejavnosti (ocenjujejo nekje 40%) in naši geni (50%). Gen je kot programska oprema, ki pove telesu, katere beljakovine naj proizvaja. Vemo, da beljakovine v našem telesu vplivajo na razpoloženje. Kemične snovi, kot so serotonin in morfiju podobne snovi – endorfini, nam omogočajo dobro počutje.
Gen 5 HTT je gen za prenos serotonina. Nahaja se na 17. kromosomu. Obstajata 2 obliki: dolga in kratka. Ljudje s kratko različico so bolj občutljivi na težke dogodke, medtem ko so tisti z dolgo različico bolj odporni na težke dogodke. Ampak to je samo en gen, v proces pa je vpletenih več sto genov. In seveda ne pomeni to, da če imamo obe različici gena dolgi, da bomo že sami po sebi srečni.
Pa SREČNO!
Imate še kakšno vprašanje?
Vprašajte nas na forumu Fizioterapija in masaža.