Poraba maščob med aktivnostjo je večja in je zato zaželjena preventiva pred debelostjo – tudi ritasto.
Kakšna je poraba MAŠČOB med aktivnostjo vpliva tudi zaužita hrana. Mišica prilagodi količino mišičnih encimov glede na zaužito hrano. 7-tedenska prehrana bogata z maščobami poveča sposobnost mišice za oksidacijo MAŠČOB. Poveča se aktivnost encimov in veznih proteinov, ki sodelujejo v procesu oksidacije MAŠČOB v mišici. Ko so jedli hrano bogato z maščobami, se je značilno bolj povišal nivo hormonov: glukagon, epinefrin, kortizol in nivo rastnega hormona. Torej hrana, ki so jo zaužili nekaj dni pred vzdržljivostno aktivnostjo, vpliva ne le na energetske zaloge v telesu, temveč tudi na odziv hormonov. Tako vpliva na sam metabolizem med aktivnostjo. Hrana bogata z ogljikovimi hidrati vzpodbuja oksidacijo glukoze, produkcijo laktata in zavira oksidacijo MAŠČOB.
Poraba maščob med aktivnostjo in zaužita hrana
Ko so merili čas do izčrpanosti pri enaki absolutni delovni obremenitvi, so ugotovili, da so tako čas do izčrpanosti kot tudi ostali parametri vzdržljivostne učinkovitosti, enaki, ne glede na to kakšno hrano so uživali. Razlika pa je bila v porabi MAŠČOB. Značilno večja poraba MAŠČOB je bila v skupini, ko so jedli hrano bogato z maščobami.
Naslednji fiziološki proces, ki poveča oksidacijo MAŠČOB, je stradanje. Vendar pa veliko povečanje MAŠČOB v plazmi, ki je posledica 60 urnega posta, lahko vodi v odpornost na inzulin in nastanek sladkorne bolezni. Srednje intenzivna vzdržljivostna vadba na tešče značilno bolj vzpodbudi mišično celico, da poveča svojo sposobnost oksidacije MAŠČOB. Vadba na tešče pa je vzpodbudila večjo porabo MAŠČOB v mišici, še posebej v mišičnih vlaknih tip 1.
Poraba maščob med aktivnostjo in goriva
Razpoložljivost endogenih goriv v mišici vpliva na oksidacijo MAŠČOB tako v mišicah kot tudi na nivoju celega telesa. MAŠČOBE v mišici predstavljajo bogat energetski vir. Poleg intenzivnosti, trajanja in vrste aktivnosti, treniranosti ter spola, vpliva na porabo MAŠČOB tudi zaužita hrana in količina MAŠČOB v mišici pred aktivnostjo. Pri enaki obremenitvi so imeli srednje trenirani maščobntje 2,5-krat večjo lokalno oksidacijo MAŠČOB v mišici, ko so zaužili hrano bogato z maščobami. V primerjavi z hrano bogato z ogljikovimi hidrati, ki je napolnila zaloge glikogena v mišici.
Posledično se je zmanjšala razpoložljivost prostega karnitina. Prosti karnitin se je porabljal za tvorbo acetilkarnitina in se je zato zmanjšala sposobnost oksidacije MAŠČOB med VA. Kadar so zaloge glikogena v mišici nizke, je 2-krat večja koncentracija MAŠČOB v plazmi. Poleg tega je tudi značilno večja koncentracija veznih proteinov in encimov, ki sodelujejo pri oksidaciji MAŠČOB. Pokazalo se je, da so zaloge glikogena obratno sorazmerno s količina prostega karnitina. Ko so visoke zaloge glikogena v mišici, je malo prostega karnitina v celici, kar omejuje transport MAŠČOB v mitohondrije. To posledično omejuje oksidacijo MAŠČOB v mišici. Jemanje prehrambenega dodatka karnitina, je pri zdravih moških povečalo sposobnost poraba MAŠČOB pri nizko intenzivni vzdržljivostni aktivnosti. To lahko nakazuje na večjo poraba MAŠČOB ob hkratnem jemanju prehrambenega dodatka karnitina tudi pri višjih intenzivnostih.
Imate še kakšno vprašanje?
Vprašajte nas na forumu Fizioterapija in masaža.