Prilagajanje družbi vodi v zadovoljstvo

Prilagajanje družbi

Prilagajanje družbi je naraven odziv človeških možganov. Ko vidimo neko vedenje množice, ga hitro posnemamo in ponotranjimo. To prilagajanje družbi sodi k socialnemu učenju. 

Od zgodnjih let že namreč opazujemo člane svoje skupine kako kaj počnejo. Ko posnemamo početje naših bližnjih oz. članov svoje skupine, nas možgani nagradijo s prijetnimi občutki. Pri aktivaciji socialnega sistema za nagrajevanje v možganih ima pomembno vlogo hormon oksitocin.

Prijetni občutki pri posnemanju skupine vodi posledično v nadaljne posnemanje. In krog je sklenjen. Več posnemanja, več dobrega počutja. S posnemanjem družbe se socializiramo in postajamo družbeno sprejemljivi.

Paziti moramo, da s posnemanjem ne pridobimo oz. pridobimo čim manj slabih navad in da ne ponavljamo napak.

Kognitivna pristranskost

Socialni sistem za nagrajevanje pa vpliva tudi na naše misli. Proces poteka podzavestno. V določenih okoliščinah smo nagnjeni k sistematičnim napakam. Običajni rezultat človeškega razmišljanja je kognitivna pristranskost, ki pogosto močno izkrivlja zanesljivost pravih dejstev.

Možgani so kognitivno pristranski, ko dopustijo, da npr. pozitivna lastnost vpliva pozitivno na našo oceno človeka. Danes to vidimo npr. pri znanih osebah. Hitro namreč domnevamo, da mora biti nekdo, ki je lep in v formi, tudi dober in pameten. Pripisujemo mu torej preveč drugih pozitivnih lastnosti in smo kognitivno pristranski.

Že od najzgodnejših let otroškega življenja se možgani prilagajajo mnenju članov svoje skupine. Med drugim tudi o tem, katere značilnosti ima dober vodja. Kognitivna pristranskost možgan lahko hitro zapelje možgane, da zaupajo nekomu, ki je dober vodja samo navidez. Ker je npr. lepega videza in v dobri formi, mu pripišemo še, da je pameten in dober vodja.

Strinjanje z množico

Če par ljudi v množici nekaj naredi, jih začnemo ostali v množici posnemati. Zanimivo je, da je potrebnih le nekaj kolovodij in že množica sledi. Dejanje kolovodij posnemamo zato, da nas družba oz. množica ne bi opredelila kot brezčutne ali drugačne.

Naši možgani se naravnani tako, da se najpogosteje strinjajo z množico. Raziskave kažejo, da pri človeku, ki ima drugačno mnjenje, anteriorni cingularni korteks (del možganov imenovan “ups…”) pošlje signal, da je prišlo do napake in zapademo v stresno situacijo. Zato pogosto prilagajamo mnenje skupini, čeprav je le-to morda napačno… a vendar se počutimo dobro.

Pristranskost družbenega vpliva

Evolucijsko gledano ima tisti, ki sledi skupini, evolucijske prednosti za preživetje. In če hočemo ostati na varnem, potem ostanimo s krdelom.

Možgani vse prepogosto uberejo lažjo pot in anonimnenmu krdelu dovolijo, da nam narekuje npr. kaj bomo kupili. To je pristranskost družbenega vpliva, ki nas pri nakupovanju lahko pripelje do vsake skrajnosti.

V vsakem od nas je nekaj konformista in nekaj upornika. Konformisti so ljudje, ki se zelo hitro prilagodijo družbi in igrajo bolj varno. Uporniki so ljudje, ki želijo izstopati iz množice.